F900R. "Ko sem preletel misli, ki jih o BMW-ju F900 R deli strokovna javnost v motociklističnih medijih, je tolklo v oči mnenje, da je Bavarec neposreden napad na Yamaho MT-09. Menda si je ta motocikel odrezal preveč tržne pogače in Bavarci se s slečenim F-jem tlačijo v isto dvigalo. Dovolite, da se ne strinjam ..." 
F900XR. "Sopotnica ne sme biti krepko raščena, sicer bo na sedežu stiska s prostorom. Udobneje gre na GS-ju, to je jasno. F 900 XR ne igra v isti ligi. Ni pa majhen stroj. Ker so mu vzeli prtljažnik, je tam oblikovna praznina in je videti kratek. Nekatere, mene tudi, to moti kot hudič. Nekaterih pa ne. Dejstvo je, da s prtljago ni kam in da bo treba za to ali ono rešitev doplačati. Kar ni ravno simpatično." 
Članek v motoSI 95 (oktober - november 2020) 
Superveloce naj bi bil strogo butični motocikel, ročno delo za zbiratelje in kot takšnih naj bi jih MV Agusta naredila le 100, vse v karbonu in oštevilčene. Ko pa so ljudje videli to lepoto imenovano »Serie Oro«, se je povpraševanje povečalo skupaj z zahtevami po dostopnejši ceni in pred menedžmentom je bil izziv ali začeti s serijsko proizvodnjo. Cena ni zelo prijazna, čez 20.000 evrov je veliko denarja. Tudi udobje in uporabnost sta precej omejena. Ima pa velikanski šarm.
Prehod iz butične v serijsko proizvodnjo ni preprost. Dokler so bili elementi motocikla iz karbona, je bilo to ročno delo. Ko pa je postal cilj serijska proizvodnja, je bilo treba veliko inženirskega dela. Plastični deli so tanjši, spremenijo se vpetja in nosilnost, spremeni se način jemanja iz kalupa … kup stvari je bilo treba na novo premisliti. Bil sem na premieri tega serijskega motocikla.
Članek v motoSI 95 (oktober - november 2020) 
Družino štirih bratov poznamo; dominantni in vseprisotni model GS, z občutkom za avanturo, postavljaški R, ki se najraje klati okoli vogalov in nekoliko okorni RT, ki ga nikoli ni doma. Potem pa je tu še RS! Malo znan, skoraj spregledan … Od vsakega izmed bratov je podedoval najboljše, a žal pripada razredu, ki počasi izumira. Ampak če kje, potem se prav v RS-ju skriva izvorna DNK bavarske tovarne. Čista linija. Lipicanec na dveh kolesih.
Koliko je treba imeti na računu? Z osnovno ceno drobiž pod 15.000 evri je RS - za sloves proizvajalca - tudi cenovno »prijazna« izbira. Testni motocikel pa je stal 19.681 evrov.
Članek v motoSI 94 (avgust - september 2020) 
Po dve krili ob vsaki strani pri hitrosti 270 km/h ustvarjata vertikalni pritisk na prednje kolo merljiv z 20 kilogrami. Mislim, da je to nemogoče probati, ker mi je v šesti prestavi pri 8.500 vrtljajih začelo odpenjati rokavice in zadrge. Takrat sem se vozil z nekakšnimi 140 - 145 KM. Še 60 jih je čakalo tja do 14.500/min, ko naj bi se vklopil limitator. Streetfighter je slečeni športni Panigale V4 prve generacije. Iz štirih valjev, postavljenih na L prihaja 208 konjev. To zrelemu moškemu ne da spati. Vsaj enkrat v življenju se je treba tolikšne moči vsaj dotakniti. Da veš, kako je na drugi strani meje. Ločiti se je treba zgolj od 21.500 evrov. To je manj, kot stane fasada iz stiropora. Tu pa se začno postavljati nekatera vprašanja.
Članek v motoSI 94 (avgust - september 2020) 
Afrika z letnico 2020 je močno prenovljena. Več kubikov, več navora, več elektronike, več na zaslonu, … Ali je to tudi argument za več denarja? Odšteti bo treba 1.100 evrov več od predhodne, 998-kubične verzije, kar znese 14.990 evrov za osnovni model. Kaj nudi novi model več v primerjavi z 998-kubično verzijo. Ima 1.084 kubikov. Večjo prostornino so ob enaki vrtini 92 mm dobili tako, da so povečali gib bata s 75,1 mm na 81,5 mm. Tu država pristavi svoj lonček, saj zahteva 5 % več davka na prostornino motociklov nad 1.000 ccm. Glavnina novega se skriva v agregatu in šasiji ...

Članek v motoSI 93 (junij - julij 2020)